Že leta 1977 je Mednarodni muzejski svet ICOM zaznamoval 18. maj kot Mednarodni dan muzejev, z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev v več kot 140 državah.

Nosilna tema letošnjega Mednarodnega muzejskega dne je: "Muzeji in spregledana preteklost: Nepovedano v muzejih". Muzeji imajo ključno vlogo pri ustvarjanju in predstavljanju kulturne dediščine ter razumevanju spregledane zgodovine. Letošnja tema se osredotoča na vlogo muzejev kot nosilcev sprememb v družbi in spodbujevalcev dialoga o večplastnem razumevanju časa. Muzeji so prostor medkulturnega dialoga in so v funkciji družbe. Odkrivanje »spornih, nerazumljenih, bolečih« zgodovin in povedati neizrekljivo je danost, ki jo muzeji imajo in istočasno dolžnost, ki jo kot aktivni soustvarjalci družbe morajo izpolniti. Spodbujajo lahko k mirnemu reševanju travmatične zgodovine, s posredovanjem znanj pa ponujajo razumevanje preteklega iz več zornih kotov.

Na mednarodni muzejski dan, 18. maja 2017, vas vabimo v Špital na:

delavnico Kaj dela arheolog? ob 13. uri,
Dan odprtih vrat med 12. in 16. uro,
predavanje ddr. Ivana Rihtariča: Okraj Gornja Radgona 1945 - 1950 in delovanje UDBE ob 18. uri.
 

Delavnica Kaj dela arheolog je namenjena otrokom in jo izvajamo v sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota. Zaradi omejenega števila udeležencev delavnice je prijava obvezna, in sicer na spital@kultprotur.si. Delavnica se bo pričela nekoliko prej, in sicer ob 13. uri.

 

Ddr. Ivan Rihtarič, ki živi in deluje v Radencih, je bil rojen leta 1948 v Gornji Radgoni. Med leti 1971 in 1995 je bil, kot profesor zgodovine, zaposlen na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, vmes tudi kot ravnatelj. Kasneje je prevzel direktorsko mesto Ljudske univerze v Gornji Radgoni ter se upokojil leta 2013. Leta 1994 je bil med ustanovitelji Zgodovinskega društva Gornja Radgona, kjer je od same ustanovitve tudi predsednik društva. Leta 2002 je doktoriral na Univerzi v Celovcu z nalogo, ki je nosila naslov Štajerc in Nemcem prijazni Slovenci v 1. svetovni vojni.

18. maja nam bo v Špitalu predstavil svojo drugo doktorsko disertacijo, ki nosi naslov Okraj Gornja Radgona 1945-1950, ki jo je uspešno zagovarjal leta 2016 na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. V raziskavi se je ukvarjal s političnim, gospodarskim in kulturnim življenjem Okraja Gornja Radgona, ki je po vojni obsegal ozemlje današnjih občin oz. njihovih delov: Sveta Ana, Benedikt, Apače, Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Cerkvenjak. Posebej je izpostavljeno delovanje Uprave državne varnosti (UDV) oz. bolj pogosto uporabljena oznaka UDBA. Vendar niso pomembni podatki le o sodelavcih UDV ter njenem delovanju, pač pa tudi podatki o vsakdanjem življenju v času po 2. svetovni vojni v tem delu severovzhodne Slovenije, kot tudi o gospodarskem in ostalem dogajanju, s podrobnimi podatki o obvezni oddaji, številu kmetijskih in drugih strojev, mehanizaciji, višini plač v posameznih poklicih, o višini življenjskih stroškov in drugo.

Vabljeni, vstopnine ni!