+386 (0)2 564 82 40

Delovni čas: Pon - pet: 8:00 - 16:00, sob: 8:00 - 12:00

Grad Negova novice

ODPRTJE RAZSTAVE PROŠNJA ZA MURO

11.05.2018

Vljudno vabljeni na odprtje mednarodne likovne razstave Prošnja za Muro, ki bo v petek, 11. maja 2018, ob 18.30 na gradu Negova. Razstavo bo javnosti predstavil likovni kritik Mario Berdič, v kulturnem programu pa bo nastopil prleški kantavtor Tadej Vesenjak.

S predstavljenimi likovnimi deli slovenski, avstrijski in hrvaški umetniki opozarjajo na perečo problematiko izčrpavanja reke Mure ter v njenem imenu državne organe in politike pozivajo, naj Mura ostane muza tudi za bodoče rodove umetnikov in naravno bogastvo za življenje prihodnjih rodov.

Bogdan Čobal je z delom Ogrožena idila upodobil mlin na Muri, ki ga iz zraka, kot nekakšni grozeči zmaji, nadletavajo raztrgani daljnovodi. Helga Marija Niederl s sliko Brezmejno simbolizira neskončnost in celovitost narave, katere neločljivi del je človek, ki pa jo vztrajno uničuje in s tem spodkopava lastne korenine. Dana Štrucelj z delom Močvirje greha simbolizira krvavitev nekoč neomadeževane reke. Zlatko Kraljić s sliko Tam pri Muri simbolično izpove krvavitev narave. Mura Vinka Prislana vzbuja spokojno, že skoraj sanjsko in simbolično razpoloženje brezmejne ravnine. Matjaž Duh z delom Zavestne ovire naključnega ustvarja videz rešetk, ovir nad enovito pokrajino. Stanka Golob z domačim peskom iz nabrežja Mure ponazori izsušeno strugo reke Mure, ki zaradi podnebnih sprememb grozi severovzhodu Slovenije. Albert Mesner z delom Rane simbolizira krvavečo, razpokano zemljo, ki jo zaman poskušajo zakrpati s »kirurškimi« šivi. Rana je ireverzibilna. Ivo Borko, avtor fotografij razstavnega kataloga, predstavlja tudi likovni projekt z nazivom Upanje, s katerim eden od redkih optimistično gleda na ekološko usodo naše domovine. Ignac Meden, ki je bil bitko za ohranitev reke Mure že v 80ih letih, je s sliko z naslovom 3a-1 posredoval občutje spokojnosti reke Mure s pomočjo skrajno reduciranih likovnih elementov in objektov. Izidor Zadravec sodeluje z delom Odgovor opozarja na tegobe sodobnega sveta. Igor Banfi z delom Na obali kot bi upodabljal Janeza Krstnika, vpijočega v prazni puščavi, ob nekakšnem katranskem jezeru, popolnoma brez življenja.
 
Eva Žula se predstavi s knjigo umetnice (artist's book) z naslovom Ko prestopiš mejo. Umetniško delo na prosojnih listih z digitalnim tiskom predstavlja grozljive vizije neomadeževane narave v nenaravni kombinaciji s hidroelektrarnami. Kipar Brane Širca z žičnato skulpturo kačjega pastirja, ki počiva na širokolistnem rogozu kot simbol neokrnjene narave, opozarja, da se ravnovesje lahko vsak čas poruši. Kačji pastir se latinsko imenuje libellula, kar pomeni tehtnica, hkrati pa simbolizira tudi preobrazbo, ki je lahko konstruktiva ali destruktivna, o tem pa že odloča človek. Kamnosek in kipar Leopold Methans je ustvaril razpadajočo zemeljsko oblo, pri čemer je v zemljo »zabodel« še zarjavel nož kot znamenje človeške zahrbtnosti in izdaje stvarstva. Kipar in performator Robert Jurak je upodobil ribo Škarjarico. Gre za agresivno vrsto ribe, ki ima rep v obliki puškine cevi in široko odprta grozeča usta, s čimer simbolizira sodobno človeško civilizacijo, ki požira vse, kar se ji najde na brezumni poti.

ODPRTJE RAZSTAVE PROŠNJA ZA MURO

Spletno mesto uporablja piškotke, s pomočjo katerih lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Se strinjam Informacije o piškotkih