Dino se je po nesreči znašel v čisto neznanem kraju in času – prav danes v naši glasbeni šoli. S časovnim strojem je priletel naravnost iz Krede na donečo činelo in zbudil škrata Tonija, ki živi na podstrešju glasbene šole. Njegova našpičena ušesa so slišala BUM in TRESK in sredi kopice glasbil našla malega in prestrašenega dinozavra Dinota.
Prijatelja se skozi razgibano dogajanje sprehodita po vseh skupinah glasbil, od trobil, godal, tolkal, pihal, pa vse do velikega klavirja, za katerega Dino misli, da je »velika miza s črvivimi zobki« (črne tipke). Spoznata tudi »češnjice na papirju« (note) in čudežno glasbilo, ki ga prav vsi nosimo globoko v sebi – glas.
Dino spozna veliko novih prijateljev, glasbil in veliko novih besed, kar vse skupaj odnese s seboj v Kredo, kjer ga že čaka njegova mama velika dinozaverka. Obljubi pa, da se bo vrnil, ko bodo učenci spet nastopali in zaigrali na »klavirčke mladičke« (harmonike) in druga glasbila.