logo

Delovni čas: Pon - pet: 8:00 - 16:00, sob: 8:00 - 12:00

Muzej Špital novice

PREŠERNOV DAN V ŠPITALU

08.02.2024

Tudi ob letošnjem kulturnem prazniku vas vabimo, da ga preživite v družbi kulture. Špital ponovno na široko odpira svoja vrata in vabi k brezplačnemu ogledu in raziskovanju zakladov, ki jih skriva v sredo, 8. 2. 2024, med 14. in 18. uro, ob 17. uri pa na predavanje Franca Čuša in odprtje razstave Sveti Jurij ob Ščavnici - Prleške Atene.

O Francu Čušu, predavanju in razstavi Sveti Jurij ob Ščavnici - Prleške Atene

Edvard Kocbek o domačem kraju
»Doma sem iz tistega dela Slovenskih goric, ki mu pravimo Prlekija. Moj rojstni kraj Sv. Jurij ob Ščavnici je prav središče prleškega trikotnika Radgona–Ljutomer–Ptuj; obdan je z vencem baročnih cerkva, Sv. Duh, Sv. Andraž, Sv. Anton, Negova, Kapela, Sv. Križ, Mala Nedelja. Vasi imajo lepa imena, Videm, Jamna, Biserjane, Dragotinci, Rožički Vrh, Kraljevci, Sovjak, Stara Gora. Tod je vodila s Ptuja rimska cesta proti Blatnemu jezeru, po njej sta hodila sveta brata Ciril in Metod v Rim in nazaj. Pokrajina je zaključena in mehkega obzorja, skoraj zasanjana, ljudje pa družni in šaljivi, daleč od večjih mest, zato pa blizu Nemcev, Madžarov in Hrvatov. Proti vzhodu odprti nemir je ohranil našo domišljijo in bistrost, iz jurjevškega okoliša se je zadnje stoletje izšolalo v Varaždinu in Mariboru nad sto duhovnikov in razumnikov, tu so doma Davorin Trstenjak, Koloman Kvas, Fran Ilešič, Jakob Svetonja, moja neposredna soseda sta dr. Anton Korošec in Bratko Kreft, nekoliko dalje je dom škofa dr. Vekoslava Grmiča. Širša okolica je dala Dajnka in Antona Krempla, Stanka Vraza in Frana Miklošiča, Ksavra Meška, Janka Šlebingerja in Antona Kovačiča, dr. Antona Trstenjaka, slikarja Trstenjaka in Košarja, v novejšem času pa Antona Slodnjaka in Stanka Cajnkarja.«

Kocbek, E., »Kdo sem?«, v: Svoboda in nujnost. Pričevanja, Celje: Mohorjeva družba, 1974, str. 169–289.

Leta 2022 smo pri Svetem Juriju ob Ščavnici izdali monografijo Sveti Jurij ob Ščavnici – prleške Atene. Več avtorjev je predstavilo pokrajino, zgodovino, življenje in posameznike iz občine oz. župnije Sveti Jurij ob Ščavnici. V svojem prispevku se bom osredotočil na slednje, ki so s svojim delom pomembno sovplivali na zgodovino slovenskega naroda in tudi širše.

Sem predsednik Kulturnega društva za zaščito in ohranjanje naravne in kulturne dediščine, ki s svojim delom med drugim skrbi za ohranjanje spomina na naše rojake. Spomin na naše rojake domačini ohranjamo z odkrivanjem spominskih plošča na njihovih rojstnih hišah oz. zgradbah, ki stojijo na mestu nekdanjih rojstnih hiš. To so spominske plošče posvečene Viktorju Vrbnjaku v Seliščih, Jakobu in Francu Košarju v Slaptincih, Ivanu Vuku Starogorskemu na Ženiku (plošča je shranjena v gasilskem domu na Stari Gori), Franu Ilešiči v Brezju, Antonu Korošcu in Jakobu Kreftu v Biserjanah, Vekoslavu Grmiču v Dragotincih in Davorinu Trstenjaku v Kraljevcih. V občinskem središču, na trgu Videm stojijo doprsni kipi posvečeni Edvardu Kocbeku, Vekoslavu Grmiču in Antonu Korošcu. V Koroščevi rojstni hiši je urejena spominska soba. Po Antonu Korošcu, Bratku Kreftu in Edvardu Kocbeku so poimenovane ulice v lokalnem središču, po slednjem se imenuje tudi dvorana v kulturnem domu. O Antonu Korošcu so bili v domačem kraju organizirani trije znanstveni simpoziji in en o Davorinu Trstenjaku. Referati iz simpozijev so bili predstavljeni v znanstvenih monografijah oz. zbornikih. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je leto 2014 razglasila za Kocbekovo, 2022 za Koroščevo in 2023 za Grmičevo leto. Ob okroglih obletnicah rojstev oziroma smrti organiziramo spominske slovesnosti. Največja je bila leta 2017, ob 100-letnici majniške deklaracije. Slovesnosti sta se udeležila predsednik države Borut Pahor in kardinal Franc Rode. Bogata preteklost krajev in tukajšnjih ljudi je predstavljena v obliki 45-minutnega dokumentarnega filma in monografiji. Zaradi določenih zgodovinskih primerjav z antičnimi Atenami, renesančnimi Firencami ali nemškim Weimarjem, se Sveti Jurij ob Ščavnici vedno pogosteje prepoznava za prleške Atene.

Pridi, prešerno bo!

PREŠERNOV DAN V ŠPITALU

Spletno mesto uporablja piškotke, s pomočjo katerih lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Se strinjam Informacije o piškotkih